Jabolko rdeče, hej!
Na našem igrišču v Loki raste jablana, ki je stara približno deset let. Že kar nekaj vzgojiteljic in otrok, ki so obiskovali vrtec v teh letih, je jablano opazovalo in radovedno čakalo, kdaj bo obrodila prve sadove. Jablana pa je skromno rasla in nas pustila čakati. To pomlad je polno zacvetela, pa smo s strahom opazovali, kako bo pozeba spet uničila naša pričakovanja. Prišlo je poletje, odšli smo na počitnice in nanjo malce pozabili. Ko pa smo se jeseni po mesecu dni zaprte enote vrnili med prijatelje, smo presenečeno ugotovili, da je naša jablana polno obrodila. Vsi smo bili navdušeni in že smo skupaj kovali načrte ter se odločili, da bomo letošnjo jesen posvetili jabolkom.
Skoraj ves mesec oktober je tema o jabolkih zaznamovala naše dejavnosti, tako pri mlajših kot starejših. Prepevali smo pesmi, se naučili deklamacijo in prebirali pravljici Jabolko in Mala miška in veliko rdeče jabolko. Izdelali smo didaktična sredstva in igre, jabolka šteli, razvrščali po barvi in velikosti. Jablana in jabolka so bila glavna motiva likovnega ustvarjanja. Uporabljali smo jih tudi pri vadbenih urah. Jabolka smo zaznavali z vsemi čutili, najbolj pa so se otroci razveselili kulinaričnih dejavnosti. Pripravili smo jesensko tržnico, kjer smo kupovali in okušali poleg kostanja in krompirja tudi sveža ter pečena jabolka. Iz jabolk smo naredili kompot in spekli okusni jabolčni zavitek. Povabili smo našega kuharja v vrtcu, ki je tudi oče deklice v skupini, da svoje znanje in izkušnje deli z nami in nam pomaga pri peki.
Jablana na igrišču je zdaj že odvrgla svoje liste in se pripravlja na zimo. Hvaležni smo ji, da nas je nagradila s svojimi sadovi, in upamo, da si bo nabrala novih moči in uspešno kljubovala vremenskim razmeram, da se bomo lahko z njenimi jabolki sladkali tudi prihodnja leta.
Saditev drevesa v enoti Slivnica – kostanj
V četrtek 30. 9. 2021 smo v vrtcu Šentjur, enoti Slivnica sadili drevo kostanj, nam ga je podarila družba za prodajo in razrez lesa Montpreis Gospa Saša Aleksandra Robič, ki prihaja iz podjetja Montpreist nam je pomagala pri sami saditvi drevesa. Potek saditve je spremljala tudi gospa Silva Koželj podžupanja Občine Šentjur.
Pomoč otrok pri pripravi pripomočkov za sajenje in samega drevesa – kostanja.
Poslušanje pravljice z vsebino, kaj vse nam nudi gozd in kako zanj skrbeti. Sodelovanje otrok v diskusiji (podajnje svojega mnenja in razmišljanja).
Pričetek saditve.
Najprej smo fino zemljo pretresli v vedra.
V predhodno izkopano jamo smo nasipali fino zemljo …
…pri tem smo pomagali vsi otroci in vzgojiteljici
Ko je bilo v izkopani jami nasute dovolj fine zemlje, smo vanjo položili drevo kostanj. Poleg drevesa smo pritrdili v zemljo palico, ki bo kostanju nudila oporo ob rasti. Kostanj smo z vrvico pritrdili na palico.
Kostanj smo zasipali še z zemljo, ki je bila predhodno izkopana iz jame.
Za konec smo zemljo poteptali in utrdili z nogami. Tako smo uspešno zaključili saditev kostanja. Kostanj smo naslednji dan
poimenovali z imenom po izboru otrok – TIKI. Kostanj bomo zdaj mesečno spremljali. Njegovo rast, spreminjanje v letnih
časih,… in ga skrbno zalivali dokler se ne okrepi.
Pripravili: Špela Smuk in Karmen Jevšnik z otroki skupine 4 – 6 let
Manj plastike na grobovih
Že stara modrost pravi, da na mlajših svet stoji, zato je pri ekološki ozaveščenosti treba vzgajat mlajše rodove, v duhu dobre ekološke prakse, vzgled družine in širše okolice na naše otroke.
Odpadna plastika, ki se ne reciklira, predstavlja vse večji ekološki in ekonomski problem. Samo v morju vsako leto konča do dvajset ton plastike, ki uničuje ekosistem, ogroža živalske vrste in povzroča škodo.
Poskušamo jim skozi igro in ekološke pravljice razvijati ekološko zavest. Kot vemo, da so otroci kritični sodniki in bodo hitro vplivali na ostale člane v družini, da bodo delovali zeleno.
Pomembno je, da se začnemo zavedati, nista pomembni količina in velikost sveč, ampak nekaj drugega, tisto kar ni vidno. Načelo “manj lahko pomeni več” je bolj prijazno za okolje in nas, uresničevati pa ga je treba v praksi, še zlasti, če za to obstaja možnost.
Sedaj v času, ki nam ogromno ponuja imamo tudi različne bolj ekološke možnosti. Na grob lahko prinesemo cvetje, prižgemo lahko virtualno svečo, kupimo solarne ekološke sveče, ekološke papirnate sveče, lesene, steklene sveče ali sveča narisana na kamnu.
V vrtcu Šentjur smo z otroki poslikali lesene kroge in izdelali lesene sveče. Otroke smo osveščale o alternativnih izdelkih in o prednostih uporabe. Vesele smo, da so bili odzivi staršev zelo pozitivni.
Katja Jagodič in Anja Slakan
Naš vrt – enota Loka
V naši enoti Loka smo se odločili, da letos naredimo nov vrt.
Porodila se nam je ideja, da bi ga oblikovali v obliki polžka, ki je tudi simbol našega vrtca.
Najprej smo si s pomočjo palic in vrvice oblikovali obliko polžka. Pri prekopavanju zemlje nam je na
pomoč priskočil hišnik in skupaj nam je uspelo prekopati vso zemljo. S pomočjo kamnov smo ogradili
naš vrt. Pričeli smo s presajanjem sadik zelenjave, ki smo jih predhodno posejali v igralnici. Potem
smo posadili še sadike zelišč, rož in jagod. Sedaj ponosno vsakodnevno skrbimo za urejenost našega
vrta, z zalivanjem in pletjem pleveli in komaj čakamo, da dozori kakšna jagoda.
SKRBIM ZA NARAVO, SEM VZGLED OSTALIM!
V naši enoti vestno skrbimo za red in čistočo tudi na igrišču, saj smo eko vrtec. Pobiramo smeti na tleh in praznimo koše za smeti. Seveda pri tem skrbimo tudi za našo varnost in si nadanemo rokavice.
Zelo radi se namreč igramo in uživamo v neokrnjeni naravi. Narava nam veliko dobrega daje, zato se moramo tudi mi potruditi in jo varovati. Okolje se nam zahvaljuje, saj smo opravili dobro delo. Bodimo vzgled tudi vsem ostalim!
ENOTA BLAGOVNA
ODDELEK: 3 – 5 LET
VZGOJITELJICI: TJAŠA SITER IN TJAŠA JAZBEC
HODILI SMO BOSI PO ROSI, OBSOREJ…
Hodili smo bosi po rosi, obsorej…
V ritmu sodobnega življenja , izgubljamo stik z naravo in stik s samim sabo. Že Dr. Knaipp je ugotovil, da hoja z bosimi nogami po rosi, spodbuja krvni obtok, izboljša prekrvavitev, stabilizira vegetativno živčevje, pomaga pri potrtosti, utrujenosti, krčnim žilam, rahlja dovzetnost za okužbe, preprečuje prekomerno znojenje nog in pomaga pri kroničnem glavobolu.
Ugotovljeno je, da otroci, ki hodijo bosi dobijo več povratnih informacij s tal, zato manj gledajo pod noge in imajo boljše ravnotežje in posledično boljšo držo.
Nič pa ne odtehta občutkov, ki so jih otroci bili deležni, ko jim damo možnost, da to doživijo in občutijo. Žal nekateri prvič.
Misli otrok …
Zala: »Pikalo me je.«
Kai: »Čutil sem travo, ki je bila mokra.«
Oskar: »Ko se bil bos, sem čutil, da me je žgečkala trava«
Maja:« Rosa je mokra in hladna, drugače je bilo toplo.«
Svit: »Meni je bila najboljša telovadba.«
Maj: »Všeč mi je bilo, da bi do noči ostal zunaj. Doma bi hodil bos, pa imamo zemljo. Ko bo zrasla trava bom to počel.«
DAN ZEMLJE V ENOTI SLIVNICA
Svetovni dan Zemlje 22. april
Otroci in strokovne delavke enote Slivnica
EKO POMLAD NA ENOTI PEŠNICA
Pomlad je že tu … V tem tednu smo otroci in strokovni delavci izvedli čistilno akcijo in poskrbeli, da je naš vrtec urejen in čist. Pri tem smo otroke spodbujali k pravilnemu razvrščanju odpadkov. Poskrbeli smo tudi za naše eko gredice, saj smo jih skupaj prekopali in posadili različna zelišča v sodelovanju s starši (vrtnarstvo v bližnji okolici).
Tudi na našo enoto je prišla pomlad …
Mesec april je mesec, ki v našem vrtcu dajemo velik poudarek na okoljski vzgoji, saj smo eko vrtec. V naši enoti smo načrtovali eko teden, v katerem so sodelovali otroci, starši in strokovni delavci. Organizirali smo akcijo zbiranja odpadnega časopisnega papirja, kjer so ga starši skupaj z otroki prinašali v zabojnik pred vrtcem. Seznanili smo se tudi s postopkom recikliranja odpadnega papirja.
Razstava izdelkov iz odpadne embalaže
Pripravili smo razstavo pomladnih motivov, ki so jih otroci izdelovali iz odpadne embalaže ter s slikarijami z akrilnimi barvami na foliji.
Pripravili eko koordinatorici Petra Gajšek in Daniela Leskovšek
Galerija…
DAN SLOVENSKE HRANE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V VRTCU ŠENTJUR
Z lokalnimi kmeti se glede na letino povezujemo za dobavo naslednjih živil:
- domačega medu,
- bio mleka,
- bio jogurtov, bio kefirja,
- bio masla,
- mesa,
- domačih jajc,
- marmelade,
- vložene rdeče pese,
- kislega zelja,
- kisle repe,
- sveže zelenjave,
- jagod,
- jabolk,
- sušenega sadja,
- domačih rezancev,
- mlevskih izdelkov
Čas, ko več ostajamo doma lahko izkoristimo tudi kot priložnost, da izboljšamo prehranske navade tako pri otrocih, kot pri sebi. Za boljšo preskrbo z lokalno oziroma slovensko hrano, da podpremo lokalne pridelovalce dodajamo povezavo do zemljevida lokalnih kmetij:
https://www.nasasuperhrana.si/zemljevid-lokalni-ponudniki-hrane/.
Ko ostajamo doma, lahko več časa s pridom namenimo tudi branju. Sodelujoči v projektu Kulturni bazar, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo je pripravili izbor najboljših otroških in mladinskih knjig ter izbor strokovne literature na temo hrane in prehrane. Dosegljiv pa je na povezavi:
V petek, 20. novembra 2020 smo v okviru dneva slovenske hrane obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk.
Glavni namen obeležitve dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
V Vrtcu Šentjur smo prepričani, da je eden najkakovostnejših korakov, ki jih storimo za dobro otroka, da mu pripravimo jedi iz svežih, domačih in zdravih živil. Takšna prehrana priskrbi otroku vso potrebno energijo, ki pokrije energijske potrebe za otrokove vsakodnevne aktivnosti in za zdrav celosten razvoj.
Sodelujemo z lokalnimi pridelovalci in predelovalci hrane, ki nam dostavljajo kakovostne surovine, iz katerih v kuhinji skrbno pripravimo zdrave obroke za otroke. Naši lokalni pridelovalci so zanesljivi, zaupanja vredni dobavitelji in njihova pridelana oz. predelana hrana je visoko kakovostna, saj je njena pot od njive do krožnika otrok razmeroma kratka. To posledično pomeni, da je hrana, ki jo uživajo malčki, povsem sveža.
V vrtcu uporabljamo domače marmelade z lokalne kmetije, iz kutine, sliv, breskev, jagod ter hruške viljamovke. To so domače marmelade narejene po starih receptih brez vsakih dodatkov ali konzervansov. V večini primerov dajemo na jedilnik bio jabolčni 100% sok z lokalne kmetije, ki je brez konzervansov in iz starih neškropljenih starih sort jabolk. Otroci pri nas uživajo samo slovenski med z lokalnega okolja, za katerega veljajo višji standardi, v primerjavi z ostalimi članicami EU. Otroci popijejo oz. pojedo 100 % mleka in mlečnih izdelkov z lokalnih kmetij.
Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk je nastal s ciljem osveščanja o:
- pomenu čebel,
- pomenu zajtrka, kulturi prehranjevanja,
- pomenu in prednostih lokalne oziroma slovenske hrane,
- pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje,
- o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo..
Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Opuščanje zajtrka je pri otrocih povezano s tveganjem za nastanek prekomerne telesne teže. Raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke na zdravje že pri uživanju zajtrka 4 do 5 krat na teden. Z nutricionističnega vidika se izboljšata zlasti kakovost in količina dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tudi tveganje za pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil v prehrani. Z razvojno-psihološkega vidika pa so raziskovalci pri učencih, ki so redno zajtrkovali, ugotovili boljše kognitivne in spominske zmožnosti ter boljšo zmožnost učenja v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki ne zajtrkujejo (NIJZ) .
Zanimivosti in dejstva o medu
- Med kristalizira, kar je naraven pojav, ki prej ali slej nastopi pri vsakem medu in ne vpliva na njegovo kakovost. Kristalizirani med lahko ponovno utekočinimo s segrevanjem v vodni kopeli do 40 stopinj Celzija.
- Medu nikoli ne dajemo v zelo vroč čaj, saj se v tem primeru uničijo bioaktivne snovi, kot so vitamini, encimi in minerali, prisotni v medu.
- Z uživanjem medu slovenskih čebelarjev skrbimo tudi za okolje, v katerem živimo, saj čebele z opraševanjem rastlin prispevajo k ohranjanju ravnovesja v naravi.
- Slovenski čebelarji pridelujejo med višje kakovosti z zaščiteno geografsko označbo, ki jo prepoznate po nalepki z zaščitnim simbolom.
Zapis pripravila:
Barbara Kuhar
Bibliografija
NIJZ. (brez datuma). Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane.
Hvala!
Že mnogokrat smo v Vrtcu Šentjur kot kolektiv dokazali, da znamo in zmoremo stopiti skupaj ter narediti nekaj dobrega za soljudi, naravo…
…tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Zaščitne maske DA, NE, GOR, DOL, ZA, PROTI… ves čas poslušamo argumente. Pa se ne bom opredeljevala, ker to ni moj namen. Kot javni vrtec sledimo in upoštevamo navodilom in priporočilom NIJZ in MIZŠ, ki jasno poudarja nošenje mask. Razglašene epidemije je sicer konec, na kakšen način in kdo naj bi obrazne maske nabavljal pa je še nedorečeno.
Večkrat ponosno poudarjamo, da smo EKO vrtec. Vsled temu se zavedamo kakšna obremenitev so zaščitne maske za enkratno rabo za okolje, zato smo se takoj po odprtju odločili da pričnemo z šivanjem pralnik zaščitnih obraznih mask. V pralnici so se zašile maske za tehnično osebje in tu gre zahvala naši delavki Mariji Bobnar.
Ker pa smo vsi delavci Vrtca Šentjur in vemo da ustvarjalnost naših strokovnih delavk nima meja, so pridne roke le teh priskočile na pomoč pri šivanju še za strokovne delavce. Tako so strokovne delavke v dneh, ko je pralnica preobremenjena s pranjem in šivanjem za prvi september odločile da priskočijo na pomoč.
Tako so delavke Vrtca Šentjur do sedaj zašile cca 350 pralnih mask za delavce Vrtca Šentjur.
Hvala še enkrat Barbari Romih, Barbari Kladnik, Kseniji Jurčec, Lidiji Kolar, Karli Robič Žekar, Mariji Bobnar, Maši Medved in Jožici Andrinek (če sem katero izpustila se iskreno opravičujem, saj to so podatki ki sem jih pridobila).
Vesna Tofant, pomočnica ravnateljice.
