Sem otrok.

Star sem tri leta. Obiskujem vrtec. Vsak dan. Tudi kadar sem malo bolan ali po bolezni skoraj že zdrav. Ne grem samo takrat, ko sem zares bolan. Zares pomeni, da moram piti sirup. Rad hodim v vrtec. Igram se s prijatelji, včasih se tepemo za igrače, kakšen dan je med mojimi lasmi polno mivke. Enkrat sem imel tudi uši. Mami jih je lovila v glavnik. Všeč so mi paličnjaki, pa da vzgojiteljica Nataša lepo diši, prežganke ne maram. Včasih rečem mami in očiju, da bi bil rajši doma. Pa mi pravita, da je to sedaj moja mala služba. Zato, da se bom navadil na red. Tudi red imam rad. Čeprav ne vem točno, kaj pomeni. Tako hodim v vrtec. Nekega dne bo prišla v vrtec tudi moja mlajša sestrica, ki je še dojenček. To počnemo otroci. Sestrica je doma. Mami je doma. Stara mama je doma. Naš jazbečar je doma. Tudi meni je lepo, kadar sem doma. Imam svoje igrače, lahko zlezem za kavč in se tam igram. Včasih sem utrujen od vrtca. Čeprav je mala služba, je tudi težka. Pravijo, da se samo igramo. Jaz pa vem, da delamo. Zlagamo, gradimo, sestavljamo, pojemo, pospravljamo, zidamo, podiramo, se dogovarjamo, jokamo, smejimo, vpijemo, se učimo, kaj je prav in kaj narobe, kaj je veliko in kaj je dolgo. Pravijo, da je poletje kratko. Jaz pa vem, da je dolgo. Dolgo je kot celo leto. Jaz nimam dopusta. Oči ga ima malo. Mami ga ima malo več, saj ji ga je dala moja sestrica. Temu se reče porodniški dopust. Ko porodiš. Oči je rekel, da bo za dopust doma. Sem rekel Nataši v vrtcu, da bom doma z očijem. Vprašala me je, če bom imel dopust. Ona ve, kaj je dopust. Da si odpočiješ od vrtca. Tudi od prežganke. Potem si spet vesel, ko prideš. Vsak dan grem v vrtec.

Jaz nimam dopusta.

Jaz sem otrok.

Po zapisu Damjane Šmid

Pripravili: Sanja Planko in Kaja Šolman

Dostopnost