Pomembna naloga staršev je, da pripravijo svojega otroka na samostojno življenje. Ta priprava in vzgoja za samostojno življenje se začne že v zgodnjem otroštvu ter vključuje učenje praktičnih znanj in življenjskih veščin. V prvih letih življenja otrok vsa dela doma pojmuje kot igro. V zgodnjem otroštvu vzpostavi pozitiven odnos do domačih opravil, občutek za red in prve zametke rutine, zato ga spodbujamo pri njegovem veselju do raziskovanja doma in domačih opravil. Otroka postopoma vključujemo v hišna opravila glede na njegove zmožnosti, počutje ter izkazano zanimanje. Otroci marsikaj zmorejo, če jim le DAMO PRILOŽNOST IN JIH ČASOVNO NE OMEJUJEMO.

V nadaljevanju je zapisanih le nekaj smernic za splošna opravila, pri katerih otroci lahko pomagajo in jih v skladu s svojo starostjo tudi SAMI ZMOREJO IN JIH OPRAVIJO. Opravila seveda prilagodimo stopnji razvoja otroka.

 

2–3 LETA STARI OTROCI:

 

  • se umijejo, oblečejo, prehranjujejo,
  • pospravijo svoje stvari,
  • svoja umazana oblačila odnesejo v koš za umazano perilo,
  • pomagajo pri sortiranju in zlaganju stvari na ustrezno mesto,
  • pomagajo brisati prah in mizo,
  • pomagajo pri vstavljanju perila v pralni stroj,
  • pomagajo pri hranjenju domačih živali,
  • pomagajo pri sajenju na vrtu, puljenju plevela, zalivanju …

3–5 LET STARI OTROCI:

  • pripravijo mizo za obrok,
  • pospravijo mizo in stole,
  • pospravijo uporabljeno umazano posodo v  korito ali pomivalni stroj,
  • zalijejo sobne rastline,
  • pomagajo pri zlaganju nogavic ali spodnjega perila,
  • pripravijo oblačila za naslednji dan,
  • pospravijo svojo posteljo,
  • izpraznijo koš za smeti,
  • nahranijo domače živali …

5 IN VEČ LET STARI OTROCI:

  • se sami stuširajo,
  • stresejo odejo,
  • zložijo in pospravijo svoja oblačila,
  • pometejo in posesajo tla,
  • odnesejo smeti,
  • pomivajo posodo,
  • pomagajo pri delu zunaj hiše, sajenje, zalivanje …

Otroku je potrebno ponuditi čim več zaposlitev, lahko pa si tudi sam najde zaposlitve, ki jih lahko počne v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Ključnega pomena so veselje in sreča otroka ter izkazovanje navdušenja pri opravljanju svojih nalog. Seveda je treba poskrbeti za otrokovo varnost, dobro počutje, predvsem pa se je potrebno zavedati dejstva, da opravil, ki jih otrok že zmore sam, ne počnemo namesto njega.

OTROK SE Z OPRAVLJANJEM OPRAVIL UČI PREVZEMANJA ODGOVORNOSTI, POSTAVLJANJA CILJEV, DOKONČANJA OPRAVIL IN RAZVIJA SVOJE SPRETNOSTI TER ORGANIZACIJO. Z OPRAVLJENIM DELOM BO DOBIL OBČUTEK, DA PRISPEVA SVOJ DELEŽ V DRUŽINI IN JE POMEMBEN ČLAN V SKUPNOSTI.

 Pripravila: Andreja Kolar

 Povzeto po:

Dostopnost